Undecimakordi ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )
Undecimakordi, se sestoje iz I., III., V., VII., IX. in XI. stopnje durove lestvice. Svoje ime so dobili ker I. in XI. stopnja oklepata interval "undecima".
Ločimo jih tako kot nonakorde predvsem glede na njihovo III. in VII. stopnjo; torej na durove/molove oziroma na veliko in malo VII. stopnjo. Pravtako kot pri nonakordih imajo lahko tudi zvečano ali zmanjšano kvinto, dodamo pa lahko tudi posamezne tone (add). Kot so kvintakordi trozvoki, septakordi četverozvoki in nonakordi peterozvoki so undecimakordi šesterozvoki. Pa si jih oglejmo najprej kot formule: |
|||||||
I - III - V - bVII - IX - XI
I - III - V - VII - IX - XI I - bIII - V - bVII - IX - XI I - bIII - V - VII - IX - XI |
11
maj11 m11 mmaj11 |
Ker so undecimakordi šesterozvoki (6); kitara pa inštrument s šestimi (6) strunami, ki jo igramo s štirimi (4) prsti leve roke (palec je zelo omejen), po maksimalno štirih (4) poljih hkrati, akordov preprosto ni možno prijeti tako, da bi istočasno zvenelo vseh šest tonov. Zato žrtvujemo peto in deveto (V, IX) stopnjo, ki ju preprosto ne igramo.
|
|||||
Lastnost, ki smo si jo na tem mestu ogledali že v prejšnji lekciji o nonakordih je seveda opazna tudi pri undecimakordih. A veliko bolj kot to, postaja pomembno nekaj drugega. Več ko imamo tonov v akordu, bolj izrazito se pojavljata dva dokaj različna problema:
Ko v družini postane pretesno, je treba nekoga žrtvovati, izpustiti, izločiti! Točno to bomo počeli tudi na kitari, ko bomo naleteli na undecimakord. Izločili bomo V. in IX. stopnjo. Teh tonov preprosto ne bomo igrali. |
|||||||
|