 |
 |
Nepravilne notne skupine ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )
|
Če poskušamo parne vrednosti trajanja deliti z neparnim številom delov, ali obratno neparne deliti s parnimi dobimo nepravilne notne skupine.
Vse te skupine imajo svoja imena in se predvsem delijo na parne in neparne. Gremo kar lepo po vrsti. |
||||
|
|
Triole
Če katerokoli parno trajanje, delimo na tri dele, dobimo triole - in pravzaprav so vse dosedaj spoznane vrednosti parne (celinka, polovinka, četrtinka, osminka ...) Zapišemo jih kot skupino, nad (ali pod) katero dorišemo vezni znak, ki objema vse tri note skupine. Na tem znaku nam vpisana številka 3 pove, da so to triole. V triolo so lahko vključene tudi različno dolge note in celo pavze. Za primer bomo uporabili 4/4 takt, ki ima zadnjo četrtino razdeljeno na tri dele (triole). Takole izgledajo in zvenijo: |
|||
|
|
|
|||
|
|
||||
|
|
Kvintole
Vse kar smo povedali za triole, velja tudi za ostale neparne nepravilne skupine, samo da je v skupini več delov (5, 7, 9 ...) Trojko pač zamenjamo s petico, in imamo kvintolo. Kvintola je tista skupina not, ki jo dobimo, če neko parno dobo razdelimo na pet delov. Pa še primerček ... |
|||
|
|
|
|||
|
|
||||
|
|
Septole
Tole najbrž ni več težko dojeti: parna doba, razdeljena na sedem delov nam da septole. |
|||
|
|
|
|||
|
|
||||
 |
Duole
Prehajamo na parne nepravilne skupine. Tukaj se zadeva malce spremeni. Če neko tridelno notno vrednost delimo z dva, dobimo duoli. Praksa nam pokaže, da se to dogaja največkrat v tridelnih taktih, ali redkeje v šestdelnih, vse ostalo je čista eksotika.
Oznake so povsem sorodne tistim pri neparnih skupinah, le da vpišemo pač dvojko.
Primer je napisan v tridelnom taktu. (3/4) Prvi takt je pravilen - drugi pa je v u duolah. |
|||
|
|
||||
|
|
||||
 |
Kvartole
Spet obstaja direktna podobnost s predhodnimi duolami. Neparne dobe deljene s štiri nam dajo kvartole. Isti znak in številka 4 ... |
|||
|
|
||||
|
|
||||
|
Sekstole, itd ...
Za konec pa še malo zakomplicirajmo. Sekstole lahko dobimo če delimo parne vrednosti z neparnimi, ali tudi obratno; če delimo neparne vrednosti s parnimi. Kako pa zdaj to? Recimo: 4/4 lahko delimo na šest enakih delov, kar lahko razložimo tudi kot dvojno deljenje 2/4 na triole. Lahko pa se tudi zgodi da 3/2 delimo na 6 delov, oziroma vsaka polovinka se deli na duoli...
Skratka vse je možno. Tudi petdelno dobo je na ta način možno razdeliti na sedem delov. Sliši, oziroma bere, se vseskupaj strašno komplicirano, ampak v praksi, takih primerov ni veliko; če pa že naletimo nanje - včasih pomaga tudi zdrava pamet. |
||||
|
|
||||
|
|
|
Znani pravijo o nas: