 |
 |
Podaljšano trajanje ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )
|
Pa se vrnimo spet malo k ulomkom. Poleg osnovnih ulomkov: 1/1, 1/2, 1/4, 1/8, 1/16 ... ki nam v glasbi predstavljajo dobe, oziroma trajanje tona, morajo obstajati še kaki bolj kompleksni ulomki; vmesne dobe... In res obstajajo. V notnem sistemu uporabljamo v ta namen tri simbole, oziroma znake. To so: pika, vezaj in korona. S piko dobimo točno določene podaljške tonov, z vezajem malo drugačne, medtem ko korona prestavlja nedoločene podaljške.
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
  |
Pika
S piko podaljšamo trajanje note. Zapišemo jo takoj za noto (ali pavzo), ki jo podaljšujemo. Taka nota se imenuje nota s piko. Lahko je tudi več pik skupaj.
Nota s piko traja točno eno in pol dobe originalne note brez pike, ali drugače povedano: podaljša originalno dobo za eno polovico.
Zakaj pravzaprav potrebujemo piko? Zakaj recimo ne bi za trajanje 3/4 porabili tri četrtinke, ali eno polovinko + eno četrtinko? Ker... Če bi zapisali tri četrtinke bi izvajalec zaigral tri note (sicer enake), mi pa hočemo eno, toda daljšo. Zato pika! Kadar sta za noto dve piki, prva pika pomeni že definiran podaljšek za pol originalne note; druga pa še polovico vrednosti prve. Zveni sicer zelo komplicirano, a z malo vaje postane zadeva logična. V praksi so take note z dvema pikama tudi precej redke, zato brez panike, čeprav menda obstajajo tudi tri pike ... |
|||||||||||
|
|
||||||||||||
 |
Vezaj
Vezaj ali ligatura (kar je samo drugo ime za isto stvar) spaja več not z isto vrednostjo in sešteva njihovo trajanje. Z ligaturo lahko dobimo takorekoč katerokoli trajanje, za razliko od pike, ki je pri tem malo omejena. S piko se recimo ne da dobiti 4/5, z vezajem pa se da, čeprav to ni edini razlog za njegov obstoj. |
|||||||||||
|
Če še ni dovolj zakomplicirano, pa omenimo še en zelo podoben znak; to je "Legato". Z legatom povemo način, kako je treba odigrati z njim označene tone. Na žalost sta besedi precej podobni in zapis pravtako. Kako naj ju torej ločimo?
Ligatura spaja samo note z isto višino in znak se ponavlja med vsakim parom not, medtem ko legato spaja zgolj prvo in zadnjo noto v skupini, ki so lahko tudi različnih višin (ponavadi tudi so). In še nekaj, pavz se z vezajem ne spaja, ker za to pač ni potrebe... |
 |
|||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
Korona
Tale znak je piki sicer malo podoben, toda vseeno je nekaj čisto drugega. Korona je sama sebi dovolj, podaljšanje tona pa s samim znakom ni določeno. Je pa precej določeno z inštrumentom za katerega velja partitura. Zapiše se jo pod ali nad noto za katero velja. Nota s korono je podaljšana dokler sama ne ugasne, dokler ne izzveni inštrument, ki jo izvaja. Pri kitari je to dokaj jasno; trzneš žico in jo pustiš da zveni, dokler pač zveni. Seveda - uporablja se predvsem na koncu, zaključku skladbe. Mogoče je nelogično, ampak tudi pavza ima lahko korono. Če je govora o partituri za več inštrumentov, kjer na koncu zveni samo en inštrument, medtem ko ostali "igrajo" pavzo, dokler ton ne izzveni... |
|||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
|
Znani pravijo o nas: