Septakordi ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )

Septakordi, se sestoje iz I., III., V. in VII. stopnje durove lestvice. Svoje ime so dobili ker I. in VII. stopnja oklepata interval "septima". Ker obstajata mala in velika septima (preveri lekcijo o intervalih) obstajajo tudi veliki in mali septakordi.

Vsi poznate, ali pa ste že slišali za "Sedmice", kot sta recimo C7 ali G7. POZOR !  To niso velike septime, ampak so male, tiste z zmanjšano VII. stopnjo; "glavne" - "velike" imenujemo drugače: Maj ali M; ali celo M7, maj7, itd... Zmedeni? Oglejte si natančnejšo razlago na dnu poglavja o dur in mol septakordih. Tisti ki so pozorno brali prejšnjo lekcijo so mogoče opazili, da med kvintakordi z dodanimi toni nismo obravnavali kvintakordov z dodano sedmo stopnjo. Razlog je očiten. Kvintakordi z dodano sedmo stopnjo so septakordi. Vsi kvintakordi, razen power akordov, imajo svoje "potomce" med septakordi. Tukaj bomo izpustili septakorde z dodanimi toni (sicer ne zato ker jih ne bi bilo, bolj zato ker niso dovolj pomembni); kako jih tvorimo in poimenujemo pa itak že vemo iz prejšnje lekcije. Tako kot so kvintakordi načelno trozvoki, so septakordi četverozvoki. Pa si jih oglejmo:

Dur in mol septakordi Septakordi iz večanih in zmanjšanih kvintakordov (aug7, dim7) Prestavljeni septakordi (7sus)

Septakordi/dur in mol septakordi   ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )

Če naredimo točno tako kot smo v prejšnji lekciji definirali kvintakord; torej če vzamemo I., III. in V. stopnjo durove lestvice, dobimo durov akord. Med I. in III. stopnjo je interval velika terca, med III. in V. pa mala terca. Če sedaj zamenjamo vrstni red med obema tercama, oziroma "znižamo" III. stopnjo za pol tona, dobimo malo drugačen kvintakord. To je molov akord. Tak akord bi dobili tudi če bi šablono: " I. - III. - V " namesto na durovo lestvico, položili na molovo lestvico. Toda tu se podobnost neha, zato si razliko med durom in molom raje predstavljamo kot razmerja med obema tercama; torej; "velika:mala" je dur in "mala:velika" je mol, ali s simboli: v3:m3 = dur in m3:v3 = mol. Takole pa zapišemo formuli za dur in mol:
	I - III - V - VII I - III - V- bVII I - bIII - V - VII I - bIII - V- bVII	dur maj7 dur7 mol maj7 mol7	Ker so septakordi četverozvoki (4); kitara pa inštrument s šestimi (6) strunami, ki jo igramo s štirimi (4) prsti leve roke (palec je zelo omejen), po maksimalno štirih (4) poljih hkrati, nekaterih akordov preprosto ni možno prijeti tako, da bi istočasno zveneli vsi štirje toni. Zato včasih žrtvujemo peto (V) stopnjo, ki je preprosto ne igramo.
Oblike zapisov in poimenovanj (Ostali svet in internet) Kot smo rekli že v uvodu: imamo velike in male septakorde. Veliki so tisti z normalno VII. stopnjo, mali pa oni, katerih VII. stopnja je zmanjšana za pol tona (bVII). Mali septakordi so (nasprotno od pričakovanega) tisti, ki se jih na veliko uporablja in so dejansko najpogostejši septakordi. Označujemo jih zgolj s sedmico (7), medtem ko velike označujemo z maj7, ali maj, oziroma z veliko črko "M" in sedmico - M7 ali M. Dobro je vedeti, da se "maj" oziroma "M" vedno nanaša na VII. stopnjo v akordu, kljub temu da se zna za njim pojaviti kaka druga številka - recimo: maj9, maj11 ali celo maj13. Besedica "maj" izvira seveda iz angleške besede "major" v velikem septakordu  (major seventh). Ker se za dur v angleščini prav tako uporablja isti izraz (major) je treba paziti kdaj je govora o major/duru in kdaj o major/maj sedmici. Ravno tako kot se beseda major (in v slovenščini dur) NE uporablja pri označevanju samih akordov, se tudi pri označevanju septime v septakordu NE označuje posebej MALA (minor) sedmica, temveč samo številka 7. Pri Veliki sedmici pa včasih preskočimo številko sedem in nam samo "maj" oziroma "M" pove o katerem akordu je govora.  Še malo drugače povedano; pogostejši, pomembnejši in popularnejši akordi se označujejo preprosteje. Dur in mali septakord sta pogostejša/pomembnejša od mola, oziroma od velikega septakorda. Poglejmo si primerjavo zapisov za akorde iz C:
C-dur C-mol C-dur z velikim septakordom C-dur z malim septakordom C-mol z velikim septakordom C-mol z malim septakordom		= C = Cm = Cmaj7 = C7 = Cm maj7 = Cm7	ali Cmaj ali Cmmaj		ali CM7 ali CmM7		ali CM ali CmM

Septakordi/iz zveč. in zmanjš. kvintakordov   ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )

Obe sedmi stopnji lahko dodajamo tudi vsem zvečanim in zmanjšanim kvintakordom. Kljub temu da je to jalovo početje, saj akordi, ki bodo nastali po tem postopku v praksi skoraj ne obstajajo (beri: nihče jih ne igra), si jih bomo vseeno ogledali. Tisti, ki upajo in pričakujejo, da nam ta postopek vseeno izvrže kak "pameten" rezultat, naj preskočijo prvi del te podlekcije. Naštejmo vse možne zvečane in zmanjšane kvintakorde z veliko in malo septimo:
	maj7+5 m maj7+5						I - III - #V - VII I - bIII - #V - VII
			maj7-5 m maj7-5				I - III - bV - VII I - bIII - bV - VII
				7+5 m 7+5			I - III - #V - bVII I - bIII - #V - bVII
					7-5 m 7-5		I - III - bV - bVII I - bIII - bV - bVII
Se strinjate, da med vsemi temi akordi niti eden ne zasluži naše pozornosti? Zakaj pa potem sploh obravnavamo te akorde? Hja ... poskusimo še nekaj: ča vzamemo čisto zadnjega med zgornjimi osmimi variantami (m7-5) in poskusimo še z zmanjšano septimo, oziroma s še enkrat zmanjšano VII. stopnjo - torej bbVII, kar je sicer enako kot VI. stopnja. Torej:
	I - bIII - bV - bbVII
Tole je pa že bolj zanimivo! Tri male terce na kupu! To so akordi, ki jim po slovensko rečemo zmanjšano zmanjšani septakordi, oziroma krajše "zmanjšani septakord". Ti akordi imajo nekaj zanimivih lastnosti in so v njih podobni zvečanim kvintakordom, ki smo jih že omenili v lekciji o kvintakordih. Zato si jih oboje natančneje oglejmo v podrobnejši razlagi enakoterčnih akordov.

Septakordi/prestavljeni septakordi (7sus)   ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )

Vsem prestavljenim kvintakordom lahko seveda dodamo sedmo stopnjo; in to zmanšano - torej malo septimo. Seveda obstajajo tudi prestavljeni septakordi z dodano veliko septimo, a jaz jih še nisem srečal. Poglejmo si torej obe formuli:
	I - II - V - bVII I - IV - V - bVII	7SUS2 7SUS4	Ker so septakordi četverozvoki (4); kitara pa inštrument s šestimi (6) strunami, ki jo igramo s štirimi (4) prsti leve roke (palec je zelo omejen), po maksimalno štirih (4) poljih hkrati, nekaterih akordov preprosto ni možno prijeti tako, da bi istočasno zveneli vsi štirje toni. Zato včasih žrtvujemo peto (V) stopnjo, ki je preprosto ne igramo.
Oblike zapisov in poimenovanj (Ostali svet in internet) Kot rečeno so prestavljeni (sus) septakordi dokaj redki. A če se že pojavijo, se pojavijo kot 7sus2 ali 7sus4. Če v zapisu ni številk (2 ali 4) pomeni da gre za 4; tako npr.: C7sus pomeni Csus4, podobno kot med običajnimi prestavljenimi kvintakordi - štirico občasno zanemarimo.

Tweet