 |
 |
Intervali ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )
|
Kadar imamo dva tona - dve noti, takrat govorimo o intervalu. Interval je odnos, razmerje, med dvema tonoma, ki zvenita drug za drugim ali sočasno. Včasih ga definiramo tudi kot dvoglasje. Verjetno ste že slišali za večglasno petje v tercah. Terca je eden od intervalov. In to precej pogost in popularen interval.
|
||
|
Intervali so dobili imena po latinskih števnikih:
|
||
Intervali, ki so večji kod oktave so sestavljeni intervali :
|
||
Intervali so lahko: |
||
v akustičnem smislu delimo intervale na konsonančne in disonančne. O konsonanci in disonanci smo nekaj povedali pod črto prejšnje lekcije. Zdaj pa samo naštejmo:
|
||
|
popolni konsonanci:
|
nepopolni konsonanci:
|
disonance:
|
|
Intervali imajo tudi svoje kratke oznake:
|
||
|
č1 = zv1 = zm2 = m2 = v2 = zv2 = zm3 = m3 = v3 = zv3 = zm4 = č4 = zv4 = zm5 = č5 = zv5 = zm6 = m6 = v6 = zv6 = zm7 = m7 = v7 = zv7 = zm8 = č8 = |
čista prima
zvečana prima zmanjšana sekunda mala sekunda velika sekunda zvečana sekunda zmanjšana terca mala terca velika terca zvečana terca zmanjšana kvarta čista kvarta zvečana kvarta zmanjšana kvinta čista kvinta zvečana kvinta
zmanjšana seksta
zvečana seksta
mala seksta velika seksta zmanjšana septima mala septima velika septima zvečana septima čista oktava |
|
|
Tritonus je zanimiv interval. V obdobju srednjega veka in renesanse so ga imenovali »diabolus« (hudičev interval) ali tritonus, ker obsega 3 cele tone. Predstavljal je največjo disonanco. Njegova uporaba je bila v skladu s pravili kontrapunkta odločno prepovedana. V 20. stoletju pa je to ključni interval jazzovske glasbe.
|
||
|
|
||
|
Še nekaj je treba pojasniti v zvezi z ulomki, ki definirajo disonančnost, oziroma konsonančnost. Predvsem so ti ulomki približki in odvisni od načina uglasitve, zato se v literaturi pojavljajo različne številke. Tisto kar je pomembno, je razumevanje principa. Zakaj so nekateri intervali torej skladni in drugi ne? Oglejmo si nekaj primerov:
Kaj pomeni 3:2 v intervalu čista kvinta? Oglejmo si na preprostem primeru iz Cdura. Kvinta od C-ja je ton G. Poslušamo torej sozvenenje tonov C in G. Zvok je nihanje zraka i ulomek 3:2 pomeni da medtem ko ton "C" zaniha 2x, ton "G" zaniha 3x. Drugi nihaj tona C torej sovpada z tretjim od tona G. in potem seveda četri od C spet sovpada s šestim od G itd. Kar pogosto torej sovpadata! To slišimo kot skladnost. Še bolj je to razvidno pri primi in oktavi. Pri primi itak vsi nihaji "obeh" tonov sovpadajo, pri oktavi pa vsak drugi od zgornjega C-ja sovpada z vsemi nihaji od spodnjega C-ja, itd...
Sedaj pa poglejmo še en disonančen interval. recimo prejle omenjeni diabolični tritonus. Njegovih 17:12 pomeni da šele vsak dvanajsti nihaj tona C sovpada z vsakim sedemnajstim nihajem tona Fis. Torej kar precej poredkoma. Zato temu lahko rečemo "neskladje".
|
||
|
|
||
|
|
|
Znani pravijo o nas: