 |
 |
Stopnje na lestvici ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )
|
Preden preidemo na intervale si oglejmo še nekaj izrazov in pojmov. Začnimo s stopnjami na lestvici. Ne samo da jih pišemo z rimskimi številkami, imajo tudi svoja imena. Pa si jih oglejmo:
|
||
|
I
II III IV V VI VII VIII |
= Tonika
= Subdominantna paralela = Dominantna paralela = Subdominanta = Dominanta = Tonična paralela = Vodilni ton = Tonika 2 |
= T (osnova)
= Sp = Dp = S (spodnja vladajoča) = D (vladajoča) = Tp = Vt = T2 |
|
Tiste pomembnejše smo zapisali bolj mastno. Vsaka durova lestvica ima namreč 3 glavne in 3 stranske stopnje. Glavne so I., IV., V. in VIII stopnja, stranske so dve stopnji pod glavnimi in so: II., III. in VI. stopnja. Imenujemo jih paralele in označujemo tako, da veliki začetni črki, ki je okrajšano ime glavne stopnje, dodamo še malo črko p. (Imenovanje stopenj v lestvici je povzeto po imenovanju funkcij akordov v harmoniji.). Poseben pomen v vsaki durovi lestvici ima ton na VII. stopnji. Imenujemo ga vodilni ton, in sicer zato, ker s I., IV. in VI. stopnjo sestavlja trojni disonančni interval, ki teži navzgor v konsonanco, v toniko (VIII. stopnjo). Uf, kvantno fiziko bi lažje razumel. Če ne prej, se zdaj klanjam vsem študentom na Akademiji za glasbo. |
||
|
|
||
|
Pa poskusimo vseeno pojasniti kaj je to disonanca in kaj konsonanca.
Oba terminusa pojasnjujeta slušno ugodje ob sočasnem poslušanju dveh tonov. Konsonantni toni so skladni in ugodni; disonantni pa neugodni in neskladni. V glasbi se jih uporablja podobno kot slikarji uporabljajo skladne barve napram kontrastnim barvam. Oboje je potrebno za dosego zanimive in dinamične slike/skladbe.
Disonanca in kosonanca imata veliko skupnega z matematiko, zato je zadeva za našo šolo preveč zahtevna, da bi jo lahko resnično razložili. Zato samo na brzino:
Višino tona merimo v Hz (Hertzih - nihajih na sekundo) V okviru oktave se potem posamezne tone izračuna s pomočjo logaritmov. Tabelo tonskih frekvenc si lahko ogledate na Wikipediji.
Če sedaj naredimo ulomek in v števec vpišemo frekvenco prvega tona intervala, v imenovalec pa drugo, je "enostavnost" tega pokrajšanega ulomka kriterij ki nam pove ali je interval disonanten ali konsonanten. Prima in oktava sta po definiciji enostavni 1/1 oziroma 1/2, torej sta najbolj konsonantna intervala. Ulomek ki definira malo sekundo pa je 16/15, kar pomeni da je interval strogo disonančen. A o tem več v naslednjem poglavju... |
||
|
|
||
|
|
|
Znani pravijo o nas: