14 / Sinkopa

Vzameš 10 dag metruma in ščepec ritmike, zavreš in paziš da ne prekipi. Ker če prekipi, dobiš sinkopo. Nisem ravno 100%, da je tale primerjava povsem korektna, je pa dejstvo da je poznavanje obeh sestavin nujno potrebni za razumevanje sinkope.
		Imamo nenaglašeno noto, ki jo z vezajem (ligaturo) povežemo s sosednjo naglašeno. Sedaj tudi ta prva nota postane naglašena. To je sinkopa. Če se še spomnite lekcije o vezajih, potem se tudi spomnite da vezaj veže le note z isto višino, torej to velja tudi za sinkopo.
Tole zgoraj je klasična sinkopa. Lahko se pa povežeta tudi dve noti različnih vrednosti; recimo osminka in četrtinka.

		Obstajajo tudi sinkope, kjer se naglašenost, oziroma polnaglašenost seli v okviru enega samega takta.
Z vezavo (vezajem) se torej prenese poudarek s težke dobe na lahko. Tako podremo enakomerno izmenjavanje težkih in lahkih dob. Ustvarimo posebno napetost in poživitev ritmičnega dogajanja. Sinkopiranje (prenašanje poudarkov) je značilno za jazzovsko glasbo. Če samo en inštrument igra sinkopo, medtem ko vsi ostali igrajo ritmično pravilno, izpade še posebej lepo in zanimivo.
Obstaja še en tak preskok naglašenosti: namreč, kadar se na mestu težke dobe - naglašenosti znajde pavza. Takrat naglašenost preskoči na prvo naslednjo noto. Kdor ve kako se temu reče, naj mi javi.