
![]() |
![]() |
Trajanje tona
ŠOLA ( Teorija 1 / Teorija 2 / Kitara )
Poleg višine je trajanje najpomembnejša lastnost vsake note. Tisti ki imajo radi matematiko bodo tole lekcijo hitro vzljubili. Še posebej bodo prišli na svoj račun ljubitelji ulomkov.
|
||||||||
![]() |
||||||||
Spoznali bomo imena not/tonov, kot tudi oblike, ki določajo različna trajanja tonov. Glede na to da zadeva sploh ni tako zelo komplicirana si kar oglejmo oblike in imena:
|
||||||||
![]() |
(2) nota brevis
(1) celinka
(1/4) četrtinka
(1/2) polovinka
(1/8) osminka
(1/64) štiriinšestdesetinka
(1/16) šestnajstinka
(1/32) dvaintridesetinka
(1/64) štiriinšestdesetinka
|
|||||||
pa še njihovi njihovi medsebojni odnosi :
|
||||||||
![]() |
||||||||
Note se po obliki ločijo. Razen cele note imajo vse poleg glave tudi vrat; tiste krajše od osminke pa še zastavico. Vrat se lahko riše desno ali levo od glave, ni pomembno. Prav tako ni preveč pomembno če je vrat navzgor ali navzdol. Zadeva je pomembna samo zaradi "lepopisa", zato da vratovi preveč ne štrlijo preko notnega črtovja. Vsem notam, ki so nad tretjo praznino se riše vrat navzdol (z leve strani glave) ; tiste ki pa so pod drugo praznino, pa imajo vrat obrnjen navzgor (in desno od glave). Tiste na tretji črti so obrnjene tako kot sosednje, pač odvisno... Zastavice so vedno obrnjene na desno. Če pa se na kupu znajde več podobnih not se jih poveže s prečkami, ki nadomeščajo zastavice. Tako lahko spojimo tudi več not z različnim trajanjem. Poglejmo si nekaj primerov:
|
||||||||
![]() |
||||||||
Kot smo maloprej omenjali orientacijo vratu note (gor ali dol), pa omenimo še izjemo. Če je več not spojenih s prečkami, jih seveda rišemo vse v isto smer - pač, glede na to kam bi morala biti usmerjena prva nota...
|
||||||||
![]() |
||||||||
![]() |
![]() |
![]() |
Komentarji
RSS kanal za komentarje tega sporočila.