Boris Frank

Leta 1953 je Boris Frank začel igrati v Akademskem plesnem orkestru, s katerim so stalno igrali v narodnem domu na študentskih plesih in to vse zvrsti, od tanga do polke. Poleti leta 1953 so igrali tudi v Bohinju, v hotelu Zlatorog. "Tedaj se je pojavil tudi Gorenjski kvartet oziroma Avseniki. Ko so se pojavili, sem bil pozitivno presenečen, res pa je, da je mene vedno veliko bolj privlačeval Jankovičev slog igranja. Tudi mi smo po Jankovičevem vzoru vpeljali bendžo, kar je ansambel zelo poživilo. Že leta 1953 smo s tem ansamblom posneli na Radiu Ljubljana nekaj posnetkov."

Na brucovanju leta 1956 v ljubljanski restavraciji Triglav so se člani plesnega orkestra dogovorili, da ustanovijo manjšo glasbeno skupino v narodnozabavnem slogu in tako so ob pomoči radijskega urednika Janeza Bitenca nastali Zadovoljni Kranjci. Že istega leta so odšli na zelo uspešno turnejo v Francijo in to kar dvakrat. Frank: "Naši izseljenci so pričakovali, da jim bomo zaigrali poleg narodnozabavnih skladb čim več narodnih pesmi. Kot mladenič sem se hodil kopat na kopališče Ilirija in tam so kar naprej vrteli plošče z narodnimi pesmimi, ki sta jih prepevali Udovičeva in Lovšetova. Tako sem za Zadovoljne Kranjce priredil več narodnih, med katerimi je bila prav gotovo med najbolj uspešnimi pesem V Šmiheli eno kajžico imam." V Franciji so poleg ljudskih pesmi najbolj vžgale Jankovičeve skladbe, pa tudi prve izvirne Frankove melodije. "Med mojimi prvimi skladbami so bile V planini je kajžica, Naš dedek, Če te srce boli, Rdeči nageljni, pozneje pa Šmentana reč, Sosedov Jaka in še druge. Besedila mi je pisal predvsem profesor Albert Papler, nekaj pa tudi Fery Souvan. Profesor Papler je pisal humorne skeče za radijske Vesele večere, mi pa smo tudi večkrat igrali na njih. Ko sem mu omenil, da bi kaj veselega ali celo kaj smešnega napisal za nas, je bil takoj za. Besedila je tako napisal za šalo, a so vsa uspela nad pričakovanji."

Boris Frank je leta 1961 ustanovil svoj ansambel Boris Frank s svojimi Kranjci. Do tega je prišlo zaradi prezasedenosti nekaterih članov Zadovoljnih Kranjcev z radijskim Plesnim orkestrom, katerega člani so tudi bili, zato se je Frank odločil, da se preizkusi kot vodja zasedbe. Zasedba Boris Frank s svojimi Kranjci je uspešno delovala do leta 1966, vendar je zaradi prehudega tempa (izjemna frekventnost nastopanja) zasedba najprej razpadla, nato pa se formirala kot studijska zasedba Borisa Franka (ta je zadnje posnetke napravila leta 1990).

Boris Frank je o svojem ustvarjanju povedal: "Vedno sem poskušal ustvariti nekaj novega, tako po avtorski kot izvajalski plati. Prvi sem začel z ženskim duetom, prvi s tercetom, prva je pela Danica Filiplič solo, pa tudi kvarteti so se vedno dobro obnesli." Boris Frank je ustvaril čez tristo melodij. Med največje uspešnice se prištevajo V planinah je kajžica, Šmentano reč, Če te srce boli, Mamice zlate, Sosedov Jaka, Špelca in Angelca, Katrca iz Kamnika, V tej pomladi, Ples drvarjev, Po tri pehare sreče, Preko Rakitne, Veseli prijatelji, Lovec Jaka, Na zdravje, Lovska polka, Na strme vrhe, Ko smo mladi, Zlati mehurček, Dva korenjaka in druge.