Na kratko o kitari
-
Kategorija:
Teorija in zanimivosti - Napisal: neznan avtor
- Ogledov: 6019
Na kratko o kitari
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kitara je strunsko glasbilo, ki ima po navadi 6 strun. Poznamo akustične in električne kitare.
Akustične imajo debel, votel trup za boljši odmev zvoka, električne pa imajo tanjši trup, saj
so za zvok pomembni le magneti, ki so pritrjeni na zgornjo stran kitare. Magnet lahko vgradimo
tudi na akustično kitaro, vendar so zato potrebne jeklene strune, ki so pri električnih splošno
uveljavljene.
Zgodovina
Kitari podobna glasbila so poznali že pred 5000 leti v današnjem Iranu. Etimološko beseda kitara
izhaja iz besed guit in tar.
Oba dela besede izvirata iz sanskrita (to je najstarejši in najlepši jezik na svetu iz katerega
so se kasneje razvili hindujski, perzijski in ostali jezik).
sanskrit gita = pesem (npr. Bhagavad Gita = Gospodova pesem)
sanskrit tar = struna
Beseda qitara je arabski izraz za lutnje, prednice današnjih kitar, in je očitno iranskega
izvora. Ime kitara je Zahod prvič spoznal z Mavri v 10. stoletju. Španska vihuela predstavlja
vmesno stopnjo med starimi in sodobnimi kitarami, uglašena je bila kot lutnja in je imela kitari
podoben trup.
Prvo električno kitaro je izdelal Adolf Rickenbacker s pomočjo Georgea Beauchampa in Paula
Bertha leta 1931. Rickenbacker je izumil podkvaste magnetke za pod strune. Podjetje Danelectro
je izdelalo prve električne kitare za širšo prodajo in je razvilo ojačevalno tehniko.
Deli kitare:
-Glava
Glava kitare je na vrhu vratu. Na njej so vijaki, na katere so navite strune. Običajna
razporeditev vijakov je na vsaki strani po trije pri klasičnih kitarah, električne imajo
običajno vseh šest v eni vrsti.
-Sedlo
Med glavo in vratom je sedlo, to je palička, običajno iz plastike, čez katero so speljane
strune iz glave na ubiralko. Višina sedla določa, kako visoko nad ubiralko bodo strune.
Material, iz katerega je izdelana, pa daje različen zvok strun.
-Ubiralka
Na vratu je ubiralka, to je lesena plošča, na kateri so kovinske prečke. Te so razmaknjeje po
pol tona, pritisk na naslednje polje namreč skrajša struno za toliko. Polovica strune
je pri dvanajsti prečki, tretjina pri sedmi (dve tretjini pri devetnajsti), četrtina pa pri
peti, šteto od glave navzdol. Ta mesta so pomembna za igranje flažoletnih tonov.
Uglasitev:
Kitara je lahko uglašena na različne načine, vendar je najpogostejša uglasitev EADGHE. Cilj
določene uglasitve je, da se lahko prijema akorde in igra lestvice s čim manj premiki roke po
vratu kitare. V klasični igri je pogosta še uglasitev DADGHA, posamezne zvrsti pa uporabljajo
tudi drugačne uglasitve.
Najtanjša struna je predstavljena na vrhu, najdebelejša pa na dnu diagrama. Diagram gledamo
tako, kot da bi vrat kitare gledali z vrha, pri čemer je trup na desni strani. Vidimo, da so
strune v intervalih kvarte, le med g in h je zmanjšana kvarta.
e --------------------------------- 1. struna
h --------------------------------- 2.
g --------------------------------- 3.
d --------------------------------- 4.
a --------------------------------- 5.
e --------------------------------- 6.
Kitaristi po navadi uglašujejo kitaro takole: s pomočjo drugega instrumenta (na primer
glasbenih vilic) določijo ton e na prvi struni. Potem uglasijo drugo, tretjo itd. struno glede
na prejšnjo, upoštevajoč ustrezne intervale. Peto polje na drugi struni da ton e, četrto polje
na tretji struni ton h, peto polje na četrti struni ton g, peto polje na peti struni ton d in
peto polje na šesti struni ton a. Uglasitev se potem preveri še na oktavah in akordih.
Zelo razširjena pa je tudi uporaba elektronskih tunerjev, ki kažejo ali je struna uglašena
previsoko ali prenizko.
Tipi kitar:
--Akustične kitare:
-Klasične kitare
Klasične kitare so manjše od akustičnih, imajo najlonske strune, ki dajejo poseben zvok,
največ se jih uporablja pri klasičnem igranju in flamenku. Ubiralka se s trupom združi
pri dvanajsti prečki, pri folk kitari pa pri štirinajsti prečki.
-Folk kitare
Folk kitare so votle in imajo kovinske strune. Obstajajo tudi elektroakustične, ki imajo
v trup vgrajen mikrofon za priklop na ozvočenje.
--Električne kitare:
Električne kitare so narejene predvsem iz lesa, trup je poln. Navadno imajo 22 polj, obstajajo
tudi take s 24. Ko zaigramo na struno, ta odda tresljaje. Zvok nastaja s pomočjo magnetov, ki
okoli nje ustvarijo magnetno polje. Najbolj znane znamke so: Ibanez, Gibson, Fender, Jackson,
warlock,...
Orbina škola gitare " href="/index.php/akordi/zn4-teorija-in-zanimivosti/3527-zip-orbina-skola-gitare" rel="next">
Iskanje